Maja Peperko

Kako zelo so odnosi zaznamovali moje življenjske izbire, se v polnosti zavedam šele sedaj. Leta 2014 sem diplomirala iz matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko, kar je bila posledica spoštljivega in naklonjenega odnosa moje učiteljice za matematiko v sredni šoli. Nato me je pot zanesla v športno udejstvovanje in raziskovanje telesnih meja. Kot gorska tekačica sem se udeležila tudi evropskega in svetovnega prvenstva v gorskem teku, poznani so mi napori in trud za dosego željenega cilja. Pa hkrati tudi žalost in spremembe življenjske poti, ko telo enkrat reče ne. A ljubezen do teka in narave je ostala z menoj. Verjamem, da se vse zgodi z nekim namenom in tako je prišlo naslednje obdobje življenja, ki je vse od takrat posvečeno predvsem raziskovanju odnosov. Leta 2018 sem se vpisala v magistrski program Zakonskih in družinskih študijev na Teološki fakulteti v Ljubljani in leta 2021 nadaljevala še na Izpopolnjevanju zakonske in družinske terapije. Vmes sem postala tudi mama dveh sinov.

Kot relacijsko družinska terapevtka delujem od konca leta 2023. Svojo terapevtsko pot sem začela pod okriljem Zveze Anita Ogulin in ZPM, kjer sem nudila podporo ranljivim skupinam, predvsem mamam samohranilkam. To delo mi je omogočilo dragocene izkušnje pri spremljanju ljudi v različnih življenjskih stiskah ter poglobilo razumevanje, kako pomemben je varen in sprejemajoč odnos.

Na samostojni poti spremljam posameznike, pare in družine pri soočanju z različnimi izzivi. Pri svojem delu izhajam iz relacijsko družinskega pristopa, ki človeka razume v kontekstu njegovih odnosov. Naše zgodnje izkušnje, način navezanosti in pomembni odnosi pomembno oblikujejo doživljanje sebe, drugih in sveta. Pogosto se prav v odnosih oblikujejo naše rane, zato se lahko v varnem terapevtskem odnosu začnejo tudi zdraviti.

Verjamem, da simptomi, kot so tesnoba, izgorelost, občutki praznine, konflikti v odnosih ali druge stiske, niso nekaj, kar bi bilo treba zgolj odpraviti. So dragocena sporočila našega notranjega sveta, ki nas vabijo k globljemu razumevanju sebe. V terapevtskem procesu skupaj raziskujemo njihov pomen, odkrivamo njihove korenine ter gradimo nove, bolj varne in pristne načine odnosa do sebe in drugih.

Ljudje smo ustvarjeni za odnos. Ko moramo življenjske izzive nositi sami, lahko postanejo pretežki. Prisotnost drugega človeka, ki nas sprejme brez obsojanja, nas razume in ostaja z nami tudi v težkih trenutkih, omogoča, da stiske postopoma dobijo drugačen pomen. Prav terapevtski odnos je zato eden najpomembnejših dejavnikov spremembe – prostor, kjer lahko ob novi izkušnji odnosa ponovno vzpostavimo stik s seboj, okrepimo občutek varnosti in ustvarimo pogoje za trajnejše spremembe.

V procesu izobraževanja sem bila vključena tudi v svoj lastni terapevtski proces, sem članica društva Zakonskih in družinskih terapevtov in se v skladu s terapevtskim kodeksom udeležujem individualnih in skupinskih supervizij pri dr. Andreju Omulcu.