Psihoterapija za športnike
Vključitev v psihoterapevtski proces
Na uvodnem srečanju ovrednotimo športnikovo doživljanje in se dogovorimo o načinu dela, nato se športnik odloči, ali bo vstopil v psihoterapevtski cikel. Ta traja 12 srečanj enkrat tedensko po eno uro in se glede na želje in potrebe posameznika ponavlja.
Psihoterapija je namenjena športnikom, ki:
- se soočajo s koncem športne kariere,
- se spopadajo s pritiski,
- nimajo želje do treninga,
- jih je strah pred neuspehom,
- se spopadajo s stresom, ki ga prinesejo tekmovanja,
- se soočajo s tesnobo,
- so izgubili veselje do športa,
- se spopadajo s poškodbo in rehabilitacijo,
- so izgoreli,
- se jim zdi prihodnost negotova,
- imajo problem z jemanjem substanc,
- se soočajo z razočaranji,
- imajo probleme v odnosih,
- …
Športniki v žargonu pogosto rečejo, da se rezultat na tekmovanju najprej ustvari v glavi, zato je s tega vidika smiselno natrenirati svoj psihični um ali potencial.
Človek je v svojem bistvu bitje občutkov, zato se psihoterapija v športu ukvarja z vsemi čustvenimi doživljanji športnika, pri čemer se skuša vanj vživeti in mu na podlagi tega pomagati predelati nefunkcionalna občutja v funkcionalna.
Proces psihoterapije za športnike
Prisotnost psihoterapije v športu je pomembna iz vidika predelave težjih občutij športnika, ki znotraj samega športa doživlja velike pritiske , kot so: zahtevni treningi, obremenjenost z rezultati, napetosti v odnosih … Posledica tega je lahko razdražljivost in nestabilnost, ki seveda negativno vpliva na športne rezultate.
V primeru, da se športnik poškoduje ali dosega slabše rezultate, je smiselno poiskati varen terapevtski prostor, ki bo samo njegov in kjer se bo lahko čustveno spet postavil na noge.
Psihoterapija za športnike ne krepi samo trenutne samozavesti, ampak spreminja celovito samopodobo športnika.
Športnik, ki je v partnerskem odnosu ali ima družino se pri svojem športnem udejstvovanju lahko sooča s krhanjem odnosa in trpljenjem svojih najbližjih zaradi pogoste odsotnosti in športnih obveznosti. Pri tem se pogosto bori z občutki krivde in nezadovoljstvom partnerja. V slednjem primeru je zelo zaželeno in smiselno, da se športne terapije udeleži tudi partner.
