Se kdaj zalotite, da vam partner nekaj razlaga, vi ga poslušate le navidez, z mislimi pa ste nekje daleč stran?
Vaše sanjarjenje prekine šele njegov/njen užaljeni: “Me ti sploh poslušaš?!” Sanjarjenje je le ena od mnogih blokad pri poslušanju. Morda pa ste vi isti, ki se v odnosu večkrat počuti neslišanega in nerazumljenega. V vsakem primeru vam je lahko v pomoč tale članek.
Če te ne poslušam, ne morem vstopiti v tvoj svet, te zares začutiti in razumeti. Zato je neposlušanje vzrok premnogih nesporazumov in konfliktov. Aktivno poslušanje predstavlja most med mano in tabo. Le če ti bom resnično prisluhnila, če bo moja namera, da te razumem, v pogovoru s tabo uživam, se od tebe učim ali ti pomagam, ti bom lahko zares prisluhnila. Če te želje nimam, potem bi se bilo dobro vprašati, kaj se dogaja z najinim odnosom.
Za premnoge pare je aktivno poslušanje redko, saj je blokirano vsaj z eno izmed blokad, ki jih bomo spoznali v nadaljevanju. O načinih, kako jih premagati in se naučiti aktivnega poslušanja med drugim govori knjiga Couple Skills, Making Your Relationship Work (Matthew McKay in dr.), od koder sem črpala vsebino pričujočega članka.
10 najpogostejših blokad pri poslušanju
Branje misli
To se dogaja takrat, ko ne upoštevamo ali ne zaupamo temu, kar naš partner dejansko govori, ampak namesto tega skušamo ugotoviti, kaj s tem “v resnici misli”. Bralci misli dajejo preveč pozornosti subtilnim namigom, kot so ton glasu, telesna drža, izraz na obrazu … Daleč od tega, da je telesna govorica nepomembna, ampak pri branju misli se zgodi, da ignoriramo vsebino pogovora in se osredotočamo le na lastno predvidevanje. To pa je pogubno za našo intimo, saj namesto, da bi verjeli partnerjevim besedam, verjamemo le lastni domišljiji. Aleš reče Petri: “ Ne glede na to katero obleko boš izbrala, v obeh boš na zabavi izgledala super.” Ona pa si to prevede takole: “V resnici misli, da sem v obeh videti tako debela, da je popolnoma vseeno, katero izberem.”
Priprava odgovora
Če se med poslušanjem preveč osredotočamo na svoj odgovor, potem nikoli zares ne slišimo, kaj nam ima povedati partner. Včasih v mislih vadimo kar celotne dialoge: “Jaz bom rekla to, moj partner bo rekel to, nato bom jaz odgovorila … “
Sara razlaga Petru, zakaj bi bilo dobro, da on pelje sina na tabor, On pa je medtem zaposlen s kovanjem odgovora, da bi ravno takrat rad gledal nogometno tekmo. Tako popolnoma zgreši ženino skrb in željo, da bi preživel več časa s svojim sinom.
Filtriranje
Kadar filtriramo, slišimo le tisto, kar želimo slišati, ostale stvari pa izključimo. Sprva sicer zaznamo, da je naš partner žalosten, jezen ali tesnoben, nato pa, da je delno tudi v redu. Upoštevamo le našo drugo zaznavo, od prve pa se ogradimo. Na ta način se nam ni treba odzvati na njegove čustvene težave. Filtriranje je lahko tudi v funkciji obrambe pred vsebinami, ki jih ne želimo slišati. Še zlasti, če naš partner spregovori o za nas občutljivih temah; naši mami, našem prekomernem pitju ipd.
Obsojanje
O obsojanju govorimo, kadar nehamo poslušati svojega partnerja zaradi neke negativne sodbe ali pa ga poslušamo le še z namenom zbiranja dokazov za to sodbo. Morda si mislimo, da je naš partner mamin sinček, fanatičen ali neumen. Klara misli, da je Tomaž egocentričen, zato ga le redko posluša, kadar ta govori o sebi. Ta negativna sodba ji preprečuje, da bi ga resnično spoznala.
Sanjarjenje
Vsakomur pozornost kdaj odplava. Še zlasti, če smo z nekom že leta in leta, se je enostavno odklopiti in se predati lastnim fantazijam. Če vedno težje poslušate svojega partnerja, je to lahko znak, da se izogibate stiku s partnerjem ali določenim temam.
Sašo se je odklopil vsakič, ko je začela Tatjana govoriti o svoji napredujoči karieri. Sčasoma je ugotovil, da se je to dogajalo, ker se je ob tem sam počutil karierno neuspešnega in je bilo od teh občutkov lažje pobegniti v sanjarjenje.
Dajanje nasvetov
Včasih težko zdržimo s partnerjevo stisko, postanemo nestrpni in hočemo rešiti zadevo, še preden nam ta uspe povedati, v čem je pravzaprav težava. Še preden uspe dokončati stavek, ga povozimo s svojim nasvetom. Ko Toni začne razlagati Mateji o svojih frustracijah v zvezi s svojo neperspektivno službo, ga ta nemudoma zasuje z dobrohotnimi nasveti, kako bi moral zamenjati karierno usmeritev, iti še kaj študirat in si poiskati kariernega svetovalca. Največkrat od partnerje ne potrebujemo nasvetov, ampak želimo biti samo slišani, začuteni in razumljeni. To potrebuje tudi Toni. Malo sočutja in dovoljenje, da je nekaj časa pač slabe volje. Namesto tega pa se po partnerkinih nasvetih počutil le še bolj samega, nerazumljenega in zasutega.
Podajanje protiargumentov (sparring)
Pri tej blokadi poslušamo partnerja le z namenom, da mu lahko oporekamo, se z njim prepiramo ali debatiramo. Zavzameš svojo pozicijo in jo braniš, brez obzira na to, kaj reče tvoj partner. V mnogih toksičnih odnosih je podajanje protiargumentov standardni način komunikacije. Katero koli temo načne Suzana, najsi bodo to otroci, denar, sorodniki, Luka začne tako strastno in brezkompromisno zagovarjati svoje stališče, da presliši vsako novo idejo, ki jo želi razložiti Suzana. Ker je tako poln argumentov in vnaprej oblikovanih sodb, je nezmožen poslušanja.
Imeti prav
Ta blokada nas varuje pred vsem, kar namiguje, da morda nismo popolni. Da bi se izognili kakršenemukoli namigu, da se motimo, bomo lagali, kričali, spreminjali temo, se opravičevali, prepirali, iskali izgovore, obtoževali ali se kako drugače borili proti kritiki. Verona je izrazila skrb, ker je prišel opomin za plačilo elektrike in vprašala Janeza ali naj položnico plača ona. Ker je Janez to dojel kot prikrito kritiko, je eksplodiral, da je pravočasno plačevanje računov neumno. Bolje je namreč zadrževati denar pri sebi in čakati do drugega opomina. Ker je vedno deloval na tak način, ni nikoli izvedel, v kakšno stisko spravljajo opomini njegovo ženo.
Iztirjenje
Iztirjenje se zgodi, kadar zamenjamo temo ali jo obrnemo na šalo, ko tema postane preveč osebna ali ogrožujoča za nas. Z zamenjavo teme ali s pobegom v humor se izognemo poslušanju partnerjevih resničnih skrbi. Janja je rekla Ani, da bi morala omejiti svoje popivanje in nočne izhode. Na kar ji je Ana v smehu odgovorila, da bi bila nora, če ob tako stresnem življenju ne bi pila.
Pomiritev
Pri tej blokadi se prehitro strinjamo s partnerjem. Takoj, ko ta izrazi skrb, nejevoljo, anksioznost, vskočimo s pomirjujočim: “Ja, imaš prav … saj vem, oprosti … Bom popravil …” Tako zelo se osredotočamo na to, da bi bili prijazni, podporni in se strinjali s partnerjem, da mu ne damo dovolj časa, da bi do konca razvil svojo misel. Gašper ni nikoli izvedel, zakaj Petra tako zelo moti njegovo zamujanje, saj ga je vsakič preglasil s svojim opravičevanjem in obljubami, da se bo popravil. Petrov oče je namreč vedno zamujal na njegove nastope ali pa se sploh ni pojavil. Zato so se ob partnerjevem zamujanju v njem pogosto prebudili boleči občutki.
Sama bi dodala še 2 blokadi pri poslušanju:
Dokončevanje stavkov
Ta je še zlasti pogosta pri parih, ki so skupaj že dlje časa in menijo, da že vnaprej vedo, kaj bo partner povedal. Namesto, da bi počakali, da ta do konca razvije misel, oziroma pove stavek do konca, vskočimo in mu ga po svoje dokončamo. Včasih sicer uganemo, včasih ne, ampak v obeh primerih nas ta blokada odvrača od aktivnega poslušanja. Z dokončevanjem stavkov prestopamo partnerjevo mejo in mu posredno sporočamo: “Ne moreš mi povedati nič novega”. Ko se enkrat nehamo zanimati za svojega partnerja, potem našemu odnosu ne kaže prav dobro.
Večopravilnost
V svetu, ko smo obkroženi s pametnimi telefoni in drugimi zasloni, se nam lahko hitro zgodi, da poslušamo le na pol, ali pa še toliko ne, saj je velik del naše pozornosti drugje. To je do našega partnerja precej nespoštljivo. Zato je v takem primeru bolje reči: “Oprosti, v tem trenutku sem nekje drugje. Ko dokončam tole, se ti bom posvetila.“ Vaš partner si namreč zasluži, da ga zares poslušate, pri čemer ni prostora za večopravilnost.
Kaj pa je vaša najpogostejša blokada pri poslušanju?
McKay predlaga, da se domislite treh pogovorov, ko se je komunikacija med vami in vašim partnerjem zalomila. Katere blokade ste pri tem uporabili? Morda jih je bilo znotraj enega pogovora več. Zaradi boljše preglednosti bo pomagalo, da si situacije in blokade pri poslušanju zapišete v zvezek. Na ta način boste nanje bolj pozorni in jih boste lažje nadzorovali.
Lahko si zastavite naslednja vprašanja:
Katere so moje najpogostejše blokade pri poslušanju?
Se pojavljajo v podobnih situacijah?
Pri katerih temah imam s poslušanjem največje težave?
Ali ostale ljudi tudi blokiram tako kot partnerja?
Ali moje večje zavedanje blokad vpliva na moj običajni slog poslušanja?
Aktivno poslušanje
Komunikacija je dvosmeren proces, kjer nekdo govori in drugi pozorno posluša. V aktivno poslušanje sodijo tudi tudi parafraziranje, razjasnjevanje in povratne informacije.
Parafraziranje
Ko nam partner razlaga nekaj pomembnega, je dobro, da del povedanega ponovimo z lastnimi besedami. Na primer: “ Torej praviš da … Če sem te prav razumela … Torej se počutiš kot da …”
S pomočjo parafraziranja lahko dosežemo naslednje:
Preprečimo večino blokad pri poslušanju, se že takoj izognemo napačnemu predvidevanju in napačnim interpretacijam. Podarimo partnerju neprecenljivo darilo, da je slišan in razumljen. Preprečimo, da bi nas preplavila težka čustva, lažje si zapomnimo povedano.
Razjasnjevanje
Parafraziranje naravno vodi k razjasnjevanju. Pri partnerju preverimo, če smo pravilno razumeli povedano, ugotovimo, kje smo ga morda zgrešil in mu postavljamo vprašanja, da bi si razjasnili stvari. Vprašanja postavljamo z namenom, da bi razumeli, uživali se učili ali pomagali partnerju, ne pa da bi ga zasliševali, skušali dokazati svoj prav, ga krivili, manipulirali itd. Postavljanje vprašanj nam da širšo sliko, večje razumevanje partnerjevega pogleda in občutkov. Sprašujemo po dejstvih, po njegovem/njenem mnenju ter občutkih.
Povratna informacija
Pride na vrsto za tem, ko smo parafrazirali slišano in zastavili vprašanja, da bi bolje razumeli. Gre za to, da s partnerjem delimo svojo notranjo izkušnjo povedanega brez obsojanja, žaljenja, manipulacije, prepričevanja, uveljavljanja svojega mnenja in drugih komunikacisjkih blokad. S povratno informacijo lahko dosežemo najmanj tri stvari: Naš partner dobi sporočilo, če smo povedano pravilno dojelil. Dobi informacijo o tem, kako točna in učinkovita je bila njegova komunikacija in nenazadnje naš svež pogled na zadevo, kar lahko razširi njegovo perspektivo. Dobra povratna informacija naj bi bila takojšnja, iskrena in podporna. Če se le da, z njo ne odlašamo. Včasih moramo zadevo najprej premleti sami pri sebi, takrat je dobro, da to tudi skomuniciramo. “Rabim nekaj časa, da tole premeljem, potem ti bom povedala, kaj si mislim o zadevi.” Z iskreno reakcijo je mišljeno, da ni izkrivljena zaradi strahu, da bi partnerja užalili, željo da bi z njim manipulirali ali nepripravljenostjo razkriti naša resnična čustva. Tudi, če se ne sprinjamo s partnerjem, je prav, da to tudi jasno povemo na iskren, ne pa žaljiv ali celo brutalen način. ”Mislim, da boš vse zamočila”, lahko nadomestimo z: “Morda pa delaš napako”. Ali pa: “ Počutim se negotovo glede tvojega odhoda v tujino”, namesto: “Če odideš, se mi bo zmešalo. “
Aktivno poslušanje pomeni mnogo več kot le zapreti usta in odpreti ušesa. Vključiti je treba naše možgane in celotno telo. Če komunikacija pomeni most med dvema človekoma, potem so blokade pri poslušanju nekaj, kar ta most vedno znova poruši. Tako nam lahko zmanjka energije, da bi ga vedno znova postavljali nazaj.
Brez kakovostne komunikacije, ne more biti kakovostnega odnosa, sploh pa ne intimnega. Če smo slabi poslušalci, si zapiramo pogled pred notranjim svetom našega partnerja in ostajamo sami, na svojem otoku. Znotraj tega podivjanega sveta, ko nas od vsepovsod bombardirajo z raznimi inforamacijami, smo se najbrž naučili delno zapreti ušesa, da bi preživeli. Naš partnerski odnos pa naj bi bil varna baza, prostor intime, počitka, veselja, učenja, deljenja … Zato si v njem nikar ne zatiskajte ušes. Presenečeni boste, kaj vse se lahko zgodi, če drug drugemu RESNIČNO prisluhnemo.
Članek je povzet po knjigi Couple Skills, Making Your Relationship Work. 2006, Matthew McKay, Patrick Fanning, Kim Paleg