Kot psihoterapevti z več kot 20-letnimi izkušnjami v delu z zaposlenimi in podjetji opazujemo, da se duševno zdravje na delovnem mestu vse bolj kaže kot ključni dejavnik uspeha ali propada. V praksi vidimo, kako kronični stres, izgorelost in čustveno izčrpanost ne samo uničujejo posameznike, ampak tudi celotne ekipe in organizacije!
Danes, ko je delovno okolje polno nenehnih pritiskov – od digitalne preobremenjenosti do negotovosti zaradi ekonomskih sprememb – se bolniške odsotnosti zaradi duševnih motenj in vedenjskih težav strmo povečujejo.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v letu 2023 strošek nadomestil za bolniško odsotnost narasel na rekordnih 620 milijonov evrov, pri čemer je vsak dan odsoten kar 6% zaposlenih (vir: https://www.zzzs.si/). Duševno zdravje je tretji ali četrti najpogostejši razlog za odsotnost z dela, kar kaže na epidemijo stresa, izgorelosti in drugih psihičnih obremenitev. V Evropi, po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), duševne motnje povzročajo do 72% kratkotrajnih odsotnosti (vir: https://osha.europa.eu/sl), v Sloveniji pa se trendi podobno zaostrujejo, saj se število dolgotrajnih odsotnosti povečuje iz leta v leto.
Ta rast ni le statistika – je opozorilo, da se podjetja soočajo z naraščajočimi stroški, ki presegajo zgolj plačila nadomestil.
Uradna statistika zajema le vrh ledene gore.
Pod površjem se skriva mnogo večji, bolj razširjen in finančno bolj uničujoč problem: presentizem – fizična prisotnost zaposlenega na delovnem mestu, ki je zaradi duševnih ali telesnih težav nezmožen delati s polno zmogljivostjo.
Kot psihoterapevti pogosto srečujemo “mentalne sužnje” – zaposlene, ki so globoko v stresu, prenašajo mobing ali delajo v toksični kulturi, kjer postanejo ujetniki lastnih pričakovanj in pritiskov. Ti posamezniki so v “rumeni” ali “rdeči” coni stresa, kot jo opisuje polyvagalna teorija Stephena Porgesa, kjer je avtonomni živčni sistem v stanju hipervigilance ali izklopa. Niso odsotni, a so popolnoma neučinkoviti: njihova koncentracija in angažiranost sta minimalni, kreativnost izhlapi, odločitve postanejo počasnejše, napake pa pogostejše.
Raziskave kažejo, da stres zmanjša produktivnost za do 30% (McKinsey, 2025), saj zaposleni v teh fazah ne morejo optimalno delovati – manj so inovativni, manj empatični in manj sposobni reševati kompleksne probleme (vir: https://www.mckinsey.com/featured-insights/mckinsey-explainers/what-is-burnout). Namesto da bi prispevali k rasti podjetja, postanejo breme, ki se širi na celotno ekipo: znižana učinkovitost vodi v več popravkov, reklamacij in nižji NPS (net promoter score). Hkrati pa se stres širi kot virus, kar normalizira slabo delovno klimo in povečuje tveganje za dolgotrajne odsotnosti.
V Sloveniji je situacija še posebej alarmantna,
saj družba kot celota še vedno daje premalo poudarka duševnemu zdravju. Po podatkih NIJZ so duševne in vedenjske motnje med najdaljšimi razlogi za bolniško odsotnost – tretjina invalidskih upokojitev prve kategorije je zaradi njih. Leta 2023 je bilo v Sloveniji zabeleženih več kot 72% kratkotrajnih odsotnosti zaradi duševnih težav, kot navaja EU-OSHA, v Sloveniji pa je rast dolgotrajnih odsotnosti zaradi stresa in izgorelosti kar 12% višja kot v EU povprečju (Bloom, 2025).
Kljub temu slovenska družba še vedno ohranja kulturo “vzdrži” in stigma okoli psihičnih težav povzroča, da mnogi ne poiščejo pomoči pravočasno. To ima širše družbene posledice: višji stroški zdravstvenega sistema (ZZZS: 620 mio evrov v 2023), manjša gospodarska rast zaradi nižje produktivnosti in večja socialna obremenitev – družine trpijo zaradi izčrpanih staršev, družba pa zaradi povečanega bremena socialnih transferjev. Če podjetja ne ukrepajo, se stres iz delovnega mesta preliva v družinsko življenje, kar vodi v večjo razširjenost duševnih motenj med mladimi in starejšimi, kot opozarja Bloom. V Sloveniji, kjer je duševno zdravje še vedno stigmatizirano, lahko podjetja z uvedbo teh programov ne le zmanjšajo stroške, ampak tudi izboljšajo kulturo dela, kar pozitivno vpliva na družbo kot celoto.
Da bi ilustrirali resnost, poglejmo tri primere iz življenja, ki jih kot psihoterapevti pogosto srečujemo v praksi.
- Prvi je Ana, vodja ekipe v IT podjetju v Ljubljani, ki je mesece trpela mobing od nadrejenega – kritike brez konstruktivnih rešitev in nenehni pritisk za “več dela”.
Ni šla na bolniško, saj je želela ostati “močna”, a njena učinkovitost je padla: napake v kodah so se množile, tim je izgubil motivacijo, na koncu pa je Ana doživela panični napad in bila odsotna tri mesece. - Drugi primer je Marko, prodajnik v storitveni panogi, ki je delal v “rumeni coni” stresa – nenehna obvestila po 18. uri in pomanjkanje meja so ga izčrpali.
Ni šel na bolniško, ampak je postal razdražljiv, njegovi dogovori s strankami so postali manj uspešni, kar je podjetju prineslo izgubo 10% prihodka v kvartalu. - Tretji je Sara, administratorka v zdravstvu, ki je bila “mentalna sužnja” – pod stresom zaradi prekomerne obremenitve in pomanjkanja podpore.
Vztrajala je, dokler ni “počila” z izgorelostjo, kar je vplivalo na njeno družino in povečalo breme socialnega sistema.
Ti primeri kažejo, da stres ni le osebni problem, ampak sistemski, ki vpliva na celotno družbo.
Podjetja v Sloveniji in po svetu ne morejo več ignorirati te epidemije – potrebno je proaktivno ukrepanje.
Ključno je prehoditi od reaktivnega gasilstva (ko že “gori”) k preventivi in gradnji psihološke odpornosti.
To pomeni, da morajo podjetja investirati v izobraževanja, ki učijo obvladovanja stresa, postavljanja meja in psihološke odpornosti.
Raziskave, kot je študija Deloitteja (2025), kažejo, da vsak evro vložen v mentalno zdravje prinaša povratek do 4–5 evrov v obliki nižjih stroškov odsotnosti, višje produktivnosti in manjše fluktuacije (vir: https://www2.deloitte.com/uk/en/insights/topics/talent/mental-health-in-the-workplace.html).
Wellhub navaja, da podjetja z močnimi wellness programi zmanjšajo stroške za 3.27 evra na vloženi evro, MedCircle pa poudarja, da vlaganja v duševno zdravje vrnejo do 4 evre v izboljšani produktivnosti (vir: https://www.medcircle.com/). V Sloveniji, kjer je bolniška odsotnost v 2023 narasla za 12% (Bloom, 2025), je to nujno – podjetja, ki vlagajo v zdravje, ne le zmanjšajo rizike, ampak pridobijo konkurenčno prednost z bolj motiviranimi ekipami.
Ena izmed najboljših rešitev je uvedba specializiranih delavnic za povečanje psihološke odpornosti in duševnega zdravja zaposlenih ter delodajalcev.
Te delavnice, ki jih vodijo izkušeni terapevti, ponujajo praktična orodja za zmanjšanje stresa in preprečevanje izgorelosti. V Psihoterapiji MR ponujamo prilagojene programe, kot so “Protokol Zmagovalca: Psihologija vrhunskega nastopa” (za mentalno disciplino in vizualizacijo ciljev, ki pomaga obvladovati pritisk), “Fokusni Reset: Odklopljeni junaki digitalnega sveta” (za digitalno higieno in reset tehnik, ki zmanjša preobremenjenost), “Meje, ki držijo: Asertivnost brez krivde” (za postavljanje meja in asertivno komunikacijo, ki preprečuje mobing), “Težki pogovori na lahko: DESC dojo” (za de-eskalacijo konfliktov in jasne dogovore) in “Športni mindset za delo: pre-game & regeneracija” (za regeneracijo energije in obvladovanje treme). Ti programi temeljijo na dokazanih teorijah, kot je polyvagalna teorija (za regulacijo stresa) in kognitivno-vedenjske tehnike (za postavljanje meja), ter pomagajo zaposlenim in vodjem postati bolj odporni, kar zmanjša tveganje za dolgotrajne odsotnosti.
Kaj lahko naredite že danes? Uvedite “no-ping” okna (npr. 10:00–12:00, 14:00–16:00). Dogovorite se za jasne SLA-je odzivnosti (npr. e-pošta 24 h, chat 2–4 h). Začnite sestanke z 1-min resetom (dih, fokus). Uporabljajte DESC za kritične pogovore. Naučite vodje prepoznati rumeno/rdečo in iz nje voditi nazaj v zeleno (mirno, prisotno stanje).
Preventivno je ceneje — in učinkoviteje. Zaposleni, ki dolgotrajno delujejo v rumeni/rdeči, niso “vzdržljivi junaki” — so tihi kandidati za izpad iz sistema. Če želimo manj bolniških in več zdrave produktivnosti, mora postati psihološka odpornost strateška prioriteta. Podatki WHO/ILO in Deloitte jasno kažejo: preventivna je povrne — večkratno.
Viri:
- WHO/ILO. Mental health at work: policy brief (ključna dejstva in priporočila za politike in delodajalce).
- Deloitte UK. Mental health and employers: The case for investment – pandemic and beyond (ROI, struktura stroškov — presentizem > absentizem).
- EU-OSHA / OSH Pulse (povzetki o razširjenosti stresa in psihosocialnih tveganj v EU delovnih okolji).
- McKinsey (2025). The economic case for protecting workers’ mental health (produkcijski padci, ROI). Bloom (2025). Slovenian workplace mental health report (lokalne statistike, trendi).