Je psihoterapija res predraga?

Je psihoterapija res predraga_

Marsikdaj slišim koga reči: »Pa saj bi šel na psihoterapijo, pa kaj, ko je to tako drago!«

Pa je psihoterapija res predraga? Cene psihoterapevtske ure v Sloveniji so zelo različne in se gibljejo med 30 in 100 evri, največkrat pa ura stane nekje 50 evrov. To je približno toliko kot ena masaža ali ena plomba pri zobozdravniku. Na prvi pogled se morda zdi veliko, vendar ni. Ne, če pomislimo, da se je moral psihoterapevt izobraževati še kar nekaj let po diplomi, da jih ima nemalo tudi doktorat in da je v svoj študij vložil ogromno časa in denarja. Psihoterapevt se kontinuirano izobražuje tudi na raznih delavnicah, kongresih in konferencah. 

Vedeti moramo, da psihoterapija ni način zaslužka, ampak življenjsko poslanstvo. Zelo malo psihoterapevtov v Sloveniji (če sploh kdo) živi izključno od terapij. Za to bi moral imeti precejšnje število klientov, kar pa je psihična obremenitev, ki bi jo težko nosil.  Že deset klientov je tudi za izkušenega terapevta kar velik zalogaj. Vedeti moramo, da se z določenim klientom ne ukvarja le tisto uro na terapiji, ampak še več ur doma. Vodi zapisnik terapij, se poglablja v vsak primer, se po potrebi dodatno izobražuje, hodi na individualno in skupinsko supervizijo, ki jo mora prav tako plačevati. Seveda mora plačevati tudi za najemnino in stroške terapevtskih prostorov in nenazadnje tudi davek. Če vse to preračunamo, mu ostane zelo malo.

A poglejmo na zadevo še s prespektive klienta s povprečno plačo. Kako naj ob vseh življenjskih stroških in v času gospodarske krize, kar petino plače namenil za psihoterapijo?!  Na tem mestu se je treba vprašati po prioritetah. Če naprimer na nitki visi vaš zakon, boste razmišljali o denarju ali ga boste skušali rešiti za vsako ceno? Če vzamemo, da en cikel zakonske in družinske terapije traja 12 tedenskih srečanj, to znese nekje 600 evrov. Kaj vaš zakon ni vreden 600 evrov? Toliko bi odšteli že za ene kvalitetnejše zimske gume. Ko je treba zamenjati avto, kupiti nov pralni stroj, boljši televizor ali pa nova okna, ljudje ponavadi brez večjih pomislekov odpremo denarnico. Če denarja nimamo, vzamemo potrošniški kredit ali pa plačamo na obroke. Kaj pa, ko gre za naše psihično in posledično tudi fizično (večina bolezni je psihosomatskega izvora) zdravje, za dobrobit našega zakona in naših otrok? Se bomo takrat odločili za psihoterapijo ali pač ne, ker je ta predraga?

To, da je psihoterapija plačljiva, je pravzaprav lahko za kliente celo dobro. Če za nekaj plačaš, boš to vzel bolj resno in v to vložil več truda. Če si naprimer sam plačaš šolnino za študij, se boš bolj trudi in resneje študiral, kot če si šolnine oproščen. Tudi, če si plačaš terapijo, boš najverjetneje dosegel večje spremembe v krajšem času.

Do psihoterapije pa je mogoče priti tudi brezplačno. Pri osebnem zdravniku lahko dobite napotnico za psihiatra ali kliničnega psihologa. Mongo jih je dodatno izobraženih tudi po kateri izmed psihoterapevtskih modalitet. Vendar je tu, če ne gre za nujni primer, potrebno upoštevati čakalne dobe.

Če ste finančno ogroženi, se lahko oglasite tudi na Centru za socialno delo, kjer vam bodo poiskali terapevta, ki je financiran iz določenih programov in zato lahko opravlja terapije tudi brezplačno.

Za konec: Naše duševno zdravje je zadnja stvar, na kateri bi varčevali.  Na terapijo ne glejte kot na strošek, ampak kot naložbo v kvalitetnejše življenje vas in vaše družine.