Lahko dajemo brez ljubezni, ampak ne moremo ljubiti brez dajanja.
Amy Carmichael
Inge in Jean-Luc sta se spoznala na mednarodni konferenci okoljevarstvenikov in se zaljubila na prvi pogled. Kljub temu, da sta oba dokaj dobro govorila angleško, je med njima na trenutke zazijal jezikovni prepad. Kmalu sta spoznala, da se bosta, če si bosta hotela biti resnično blizu, morala naučiti govoriti jezik drug drugega; Inge francosko in Jean Luc dansko. Ljudje pa ne govorimo le različnih jezikov v lingvističnem pomenu besede; govorimo tudi različne jezike ljubezni.
O tem govori knjiga priznanega ameriškega zakonskega terapevta Garyja Chapmana 5 jezikov ljubezni. Veliko bomo pridobili, če se bomo odločili govoriti jezik ljubezni našega partnerja. To nam bo dalo občutek varnosti, samozavesti, pomembnosti in nam pomagalo pozdraviti rane iz preteklosti (Chapman 1999). Zaljubljenost ni stvar naše zavestne odločitve. Zaljubimo se instinktivno, iracionalno, brezglavo, če hočete. Ko zaljubljenost mine in prvič ugledamo pred seboj človeka takšnega, kot je v resnici, z vsemi njegovimi »napakami« vred, potem se odločimo ali pa ne odločimo za ljubezen in grajenje odnosa. Ljubezen je za razliko od zaljubljensoti stvar zavestne odločitve. Ampak ni dovolj, da se enkrat odločimo za ljubezen – na primer takrat, ko dahnemo svoj da pred matičarjem. Zanjo se moramo odločiti vsak dan znova.
Idealno bi bilo, če bi se vsak dan ali pa vsaj nekajkrat na teden odločili, da bomo svojemu partnerju izkazali ljubezen v njegovem lastnem jeziku, ki pa najverjetneje ni enak našemu. Ta možnost je glede na to, da je jezikov ljubezni pet, le dvajsetodstotna.
Kateri pa so jeziki ljubezni?
Besede potrditve
Mislim, da ga ni človeka, ki mu ne bi godilo, da je opažen in pohvaljen. Pa najsi gre za videz, dobro opravljeno delo, dosežek, talent, osebnostno lastnost itd. Vsem godi, da so drugi do nas prijazni in ljubeznivi, da jih znajo z besedami tudi vzpodbuditi. Nekaterim ljudem pa besede potrditve pomenijo največji izraz ljubezni. Tudi dobesedno. Če so besede potrditve jezik ljubezni vašega partnerja, mu bo veliko pomenilo, da mu večkrat poveste, da ga ljubite, cenite in da ste srečni, da ga imate ob sebi. Povejtemu mu tudi, kaj je tisto, kar pri njem še posebej ljubite, cenite.
»Pa saj tako ali tako že ve«, boste morda rekli. Ne ve, če mu tega ne poveste vsakič znova. S tem je tako kot s praznim rezervoarjem za gorivo pri avtomobilu, če si sposodim Chamanovo prispodobo. Kljub temu, da rezervoar še vedno diši po bencinu, ki je bil nekoč v njem, se avto ne bo premaknil niti za milimeter. In to velja za govorce vseh ljubezenskih jezikov.
Če je naš rezervoar ljubezni prazen, bomo nesrečni, razdražljivi, brez energije in jezni na svojega partnerja, ker nas pušča »lačne«. V takem stanju bomo nezmožni občutenja in dajanja ljubezni svojemu partnerju. Rezult
at je nezadovoljstvo v odnosu, zakonski razdor in trpljenje vseh vpletenih, vključno z otroki.
Kaj ni mnogo bolj pametno zavestno polniti ljubezenski rezervoar drug drugemu?
Kako pa vem, da so besede potrditve jezik ljubezni mojega partnerja? Če sam veliko hvali druge. Kadar je še posebej občutljiv na besedno kritiko.
Posvečen čas
Posvečen čas pomeni čas, ki ga preživimo izključno drug z drugim. Ko namenjamo vso svojo pozornost ljubljeni osebi. To je čas, ko nekaj skupaj počneta in to ni gledanje televizorja. Pari se velikokrat ujamemo v past, ko se zvečer utrujeni zleknemo na kavč in prižgemo tv, ker je to pač najlažje. Če je skupno gledanje tv-ja vajin edini skupni čas, potem obstaja velika možnost, da se bosta drug drugemu odtujila. Ugasnita torej TV, glejta se v oči in se pogovarjajta. Pojdita na sprehod, na zmenek v restavracijo, na ples ali pa kam drugam. Pomembno je, da si vzameta čas, ki je samo vajin.
Veliko parov je tako zasedenih s službo, kariero, otroki, gospodinjstvom in še s čim, da si enostavno ne vzamejo časa drug za drugega. Tolažijo se, da bodo nekoč, ko bodo imeli nekaj prihranjenega denarja in ko bodo otroci odrasli, vse nadoknadili. Ampak izgubljenega posvečenega časa se ne da nadoknaditi za nazaj. Ko imata partnerja končno spet nekaj časa zase, pogosto zgrožena ugotovita, da sta se že popolnoma odtujila. Dober primer je japonska ladja za ločitve.
Japonski moški so tradicionalno še vedno hranitelji družine, ženske pa ostajajo doma in skrbijo za otroke. Moški so tako zelo zasedeni s služenjem denarja, da so v družini precej odsotni. Ob upokojitvi pa se svoji soprorgi oddolžijo s skupnim križarjenjem. Na tej ladji velikokrat izbruhnejo na dan vse stare zamere. Pari ugotovijo, da se se v vseh teh letih tako odtujili, da ni ničesar več, kar bi jih povezovalo. Odtod izraz »ladja za ločitve«. Da vam nikoli ne bo treba stopiti na to ladjo, si vsak dan vzemite vsaj 20 minut, ki jih namenita izključno drug drugemu. Vsaj enkrat mesečno pa dajta otroke v varstvo in si privoščita večer samo za vaju.
Sprejemanje daril
Chapman je proučil vedenjske vzorce dvorjenja in poročnih obredov v različnih kulturah in ugotovil, da je bilo poklanjanje daril v vseh okoljih eden izmed glavnih elementov. Poklanjanje daril je verjetno tako osnoven izraz ljubezni, da prehaja kulturne pregrade, ljubezensko čustvo pa je povezano s principom dajanja (Champan 1999).
Denarna vrednost darila ni pomembna, pomembna je misel. Če nekomu nekaj podarim, to pomeni, da je bil v mojih mislih, da mi je pomemben in ga imam rada. Darila lahko kupimo, naredimo ali najdemo. Mož ženi kupi knjigo. Žena možu sama izdela voščilnico za rojstni dan. Mož na poti domov ženi nabere šopek rož.
Podarimo pa lahko tudi svojo prisotnost. Žena na primer zboli in mož preskoči popoldansko rekreacijo, ostane doma in ji kuha čaj. V tem dejanju je bil njegov izraz ljubezni in žena mu je hvaležna. Če je njen jezik ljubezni sprejemanje daril, še toliko bolj.
Kako vem, da je sprejemanje daril partnerjev jezik ljubezni? Kadar sam pogosto obdaruje vas in druge. Kadar se vsakega darila neizmerno razveseli in ga še velikokrat omeni. Kadar se pritožuje, da od vas premalokrat dobi kakšno darilo.
Tudi, če vam darila ne pomenijo nič, spoštujte partnerjevo drugačnost in se potrudite, da ga boste osrečili. Sprejemanje daril je namreč jezik, ki se ga je od vseh najlažje naučiti.
Usluge
Nekaterim največji izraz ljubezni predstavljajo usluge; stvari, ki jih partner naredi zanje in za družino.
Ponavadi moramo vsakodnevno in občasno opraviti celo kopico opravil: kuhanje, pomivanje posode, pranje perila, sesanje, košenje trave, hišna popravila, plačevanje položnic, registracija avtomobila, prevozi otrok in še in še bi lahko naštevali. Ta seznam se nikoli ne konča.
Pošteno bi bilo, da si partnerja opravila pravično razdelita. Žena, katere jezik ljubezni so usluge, ne more razumeti, kako lahko mož leži na kavču, medtem, ko ona pospravlja. Kako lahko reče, da me ljubi in hkrati počne to?!
Če so jezik ljubezni vašega partnerja usluge, potem jih on vam najverjetneje naredi veliko. Pritožuje se, da je za vse sam in da mu premalo pomagate. Vzemite ga resno in mu s svojimi dejanji pokažite, da ga ljubite. Besede tu ne bodo dovolj.
Dotik
Raziskave so pokazale, da je dotik za dojenčke ključnega pomena. Otroci, ki so deležni dovolj dotikanja, odrastejo v čustveno bolj stabilne osebe kot tisti, ki so za to prikrajšani. Slednji lahko zaradi hudega pomanjanja dotika celo umrejo. Tudi odrasli potrebujemo dotik. Če smo zanj prikrajšani, sicer ne bomo umrli, vendar ga bomo zelo pogrešali. Še zlasti, če je dotik naš jezik ljubezni.
»Dotik lahko ustvari ali razdre odnos med partnerjema. Lahko sporoča ljubezen ali sovraštvo« (prav tam, 111).
Dotik ima veliko oblik. Od držanja za roko, poljuba, objema, ljubezenske predigre, spolnega odnosa … Nikar ne vzrajajte pri načinu dotikanja, ki ugaja vam, če vašemu partnerju ni všeč. Ugotovite, kakšno dotikanje ugaja njemu. To bo zanj pomenilo, da se zavedate njegovih potreb in da ga ljubite. Naše telo je ustvarjeno za dotikanje. Zato nikar ne zanemarite tega aspekta. Ni pomembno, koliko časa sta že poročena.
Če je dotik jezik ljubezni vašega partnerja, potem se najverjetneje veliko dotika vas, otrok in drugih bližnjih oseb. Potrebuje veliko stiskanja in crkljanja. On ponavadi poišče vašo roko in spolni odnosi mu veliko pomenijo.
Za konec pa še tole
Če boste vi poskrbeli, da je partnerjev ljubezenski rezervoar poln, bo najverjetneje tudi on napolnil vašega. Nekdo pač mora začeti. Vašega partnerja seveda lahko tudi direktno vprašate, kateri je njegov jezik ljubezni. Medtem, ko ste tole prebirali, ste verjetno tudi vi že odkrili svojega. Nekateri ljudje so tudi dvojezični. Pogovarjajta se. Medsebojno si izpovejta svoje želje in potrebe. Vaš partner ne more brati vaših misli, čeprav bi si to želeli. Če pa je to za vaju še pretežko in vaju razdvajajo nerešene zamere, vama toplo priporočam obisk partnerskega terapevta.
Literatura: Chapman, Gary (1999). Pet jezikov ljubezni. Ljubljana: Založba Tuma.