Relacijska družinska terapija ni izključno za družine. Za koga je in kaj z njo pridobimo?

Relacijska družinska terapija ni izključno za družine

Najpogosteje ljudje pomislimo na terapevtovo pomoč, kadar se znajdemo v situaciji in se ovemo, da v za nas pomembnem odnosu obstajajo težave, ki jih sami več ne obvladamo.

To se lahko pojavi ob večjih življenjskih prelomnicah in dogodkih, lahko pa je povod za to nekaj manjšega, manj usodnega. Ker se s problemom ne soočimo in mu ne damo pomembnega mesta pri razreševanju, ta lahko zelo poslabša in načne naše zdravje in počutje, prav tako pa lahko usodno vpliva na odnose z drugimi. Tako lahko končamo v hudi krizi, ki zlomi še tako močne vezi med dvema ali več osebami v razmerju. Poudariti velja, da se v relacijski zakonski in družinski terapiji obravnava različne odnose: odnos do sebe, družinska razmerja, prijateljstva, delovna razmerja, ki niso izključno omejena na romantične odnose.

Odločitev za vključitev v relacijsko zakonsko in družinsko terapijo lahko nastopi v zgodnji fazi zavedanja težave, če se katera od vpletenih oseb v razmerju tega zaveda.  Pogosteje se na terapevta obrnemo takrat, ko smo že sami poskusili rešiti problem, vendar pri tem nismo bili uspešni, ali takrat, ko v naših odnosih botrujejo grobi zapleti, ko je odnos že zelo načet in ogrožen.

Najboljši razlogi in koristi relacijske zakonske in družinske terapije

1. Učinkovitejša komunikacija

Aktivno poslušanje in dobra komunikacija delujeta v odnosih kot lepilo, prav tako krepita intimnost. Učinkovita komunikacija je ključ do uspešnega odnosa. Medtem ko se odnosi pogosto oblikujejo in utrjujejo z zaupanjem in odprtostjo, sta lahko ta dva izziva kriva za odtujitev. Kadar ste v pomembnih odnosih vedno vi tisti, ki govorite in ne poslušate, potem komunikacija postane nesmiselna. Če prekinete ali govorite brez poslušanja, je težko slišati, kaj pravi vaš partner, zlasti če se vajina čustva, misli in mnenja razlikujejo. Učinkovita asertivna komunikacija omogoča, da so vse povezave lažje, slajše in prijetnejše za obe vpleteni stranki. V terapevtskem prostoru pri komunikaciji aktivno sodeluje terapevt, ki je nekakšen mediator, ki strukturira način in ton vaše komunikacije, z namenom, da ste slišani in da slišite. Vsak odnos, ki nima učinkovite komunikacije je deležen  nesporazumov, frustracij, odtujitve, boja – in lahko na koncu pripelje celo do razpada in zapustitve odnosa.

Zelo pomembno je, da se osredotočimo na učinkovito komunikacijo kot ključno orodje pri izgradnji in ohranjanju odnosa. Želimo, da drugi spoštujejo, razumejo in so nam dostopni, kajne?

2. Izboljšanje in okrepitev odnosov

Konflikt je v odnosih neizogiben in pogosto povzroča stisko vsem vpletenim. Dogaja se , da delimo isto gospodinjstvo, vendar smo se odtujili in niti ne znamo več vzpostaviti zaupnosti in intime, se bojimo približati drugemu, ker v odnosu primanjkuje tisto udobje, ki nam bi omogočilo, da se lahko pogovarjamo o vseh temah, četudi so te neprijetne. V vsakem okolju lahko odnos pokvarimo s slabo naravnanostjo, ki se kaže kot nezaupanje, očitki, ljubosumje, zasledovanje nasprotujočih osebnih interesov, idr..  Nesporazumi lahko tako postanejo osrednji del odnosov, ki razveljavijo pomen vsakega posameznika v njem. Z vztrajanjem v afektu in zamerah škodujemo sebi in drugim. Obisk terapevta pomaga vsem vpletenim, da bolje razumejo sebe in druge v odnosu. S pomočjo terapevta se naučite izražati in prepoznavati svoja čustva in razumeti ozadja nestrinjanj. To posledično pripelje do povezovanja in krepitve vezi v odnosih.

3. Izgradnja samozavesti in zadovoljstva

Večina klientov vključenih v terapevtski proces poroča o boljšem zavedanje sebe in posledično večji samozavesti. Za večino nezdravih odnosov so značilne prekomerna kritika, obtoževanja in sodbe, ki vodijo h kroničnemu občutku sramu, ki načenja in znižuje samozavest. V nas prebuja občutke »neustreznosti«. Pomembno je razlikovati sram od krivde, saj občutek krivde pomeni »naredil sem nekaj narobe«, medtem ko občutki sramu pomenijo »Nekaj ​​je narobe z menoj« (Bradshaw, 1996). Krivda, povezana z določenim vedenjem lahko vodi do korektivnih ukrepov, medtem ko sram prepogosto povzroči občutek neustreznosti in zato nizko samozavest.

Družinski terapevt bo v terapevtskem procesu vzpodbujal samo-razumevanje skozi notranjepsihično, medosebno in sistemsko perspektivo, prav tako pa bo iskal povezave in razlage za umeščanje in razumevanje problemov, ki jih odigravate v vaših odnosih. Terapija bo pomagala vsem vpletenim v problematičnih odnosih, saj jih bo opremila z boljšim razumevanjem njihove vloge in vrednosti v odnosu ter s tem tudi za vrednost drugega za ta odnos. Kadar se odnos izboljšuje, to vpliva tudi na dvig samozavesti posameznikov, večje zadovoljstvo v življenju in odnosih. Dvig samospoštovanja prinese bolj pozitiven, optimističen  pogled na življenje, kar povečuje možnosti za trajen in uspešen odnos.

4. Podpora ob razvezi zakonske zveze

Veliko parov gre na terapijo, da bi jim pomagala pri obnovi zakonske zveze, vendar se na koncu ločijo. Nekdo bi rekel, da terapija ni delovala, vendar je pravzaprav ravno nasprotno: partnerja se ne zavedata, da si nekatere veze niso namenjene. Dober terapevt vam bo pokazal kako popraviti vaš odnos, vendar pa bo z vami iskren in če bo videl, da je ločitev boljša možnost za oba partnerja, potem vam bo to tudi povedal. Metode, ki se uporabljajo v terapiji najpogosteje temeljijo na komunikaciji. Večina parov, ki se spopadajo s težavami, ki jih sami ne morejo rešiti, ima slabo komunikacijo, tako da se v bistvu na terapiji učijo kako govoriti drug z drugim, rešujejo aktualne zakonske probleme, pri čemer pogosto ločitev ni več potrebna.

Statistični podatki kažejo, da manj kot 10% razvezanih parov pred razvezo poišče pomoč v družinski terapiji, navkljub temu, da dejstva pričajo da lahko terapija znatno prispeva k ponovnem premisleku o naslednjih korakih njunega odnosa. Obstajata dve vrsti parov, ki gredo skozi terapevtski proces ob razvezi: prvi ima vzajemno razumevanje problema in z veseljem obišče terapijo,  drugi pa je je tak, da eden od partnerjev zavrne možnost vključitve v terapevtski proces.  Dejstvo je, da je 97% parov, ki so obiskali terapijo glede svojih zakonskih težav, priznalo, da je bila terapevtska obravnava nekako koristna.

5. Izpolnjujoče zakonsko in družinsko življenje

Relacijska družinska terapija temelji na prepričanju, da je družina edinstven socialni sistem s svojo strukturo in vzorci komuniciranja. Te vzorce določajo mnogi dejavniki, vključno s prepričanji staršev in njihovimi vrednotami, osebnosti vseh družinskih članov, in vpliv razširjene družine (stari starši, tete in strici, idr.). Kot posledica teh spremenljivk, vsaka družina razvija svojo edinstveno osebnost, ki je močna in vpliva na vse njene člane. Terapevt bo z intervencijami pomagal staršem, da prepoznajo korenine problemov in kako jih rešiti, ne da bi povzročali stisko otrokom. Družina, ki jo pridobimo, ko se rodimo, vpliva na vse vidike našega življenja. Naša družina vpliva na to, kdo smo in kdo postanemo, v dobrem in slabem. Naučimo se besedišča, navad, običajev in ritualov ter kako gledati in opazovati svet okoli sebe. Prav tako se iz teh prvih pomembnih odnosov naučimo kako ljubiti in komunicirati z drugimi, pogosto prenašamo te vzorce tudi naprej pri vseh naslednjih odnosih, ki jih ustvarjamo. Družinsko okolje, kjer so starši neprestano v konfliktu, ni za otroka nikoli idealno okolje za odraščanje. Družinska terapija pomaga vsem disfunkcionalnim odnosom, da poiščejo vire moči iz katerih ponovno postavijo strukturo. Družinska terapija lahko pomaga vsakemu družinskemu članu, da se izboljša na osebni ravni in na nivoju družine, da se ponovno poveže z drugimi člani. To za otroke gradi varno okolje , v katerem se počutijo sprejete, ljubljene.

Iskreno vam želim, da v kolikor ste v za vas nezdravih odnosih, ne odlašajte z odločitvijo za vključitvijo v družinsko terapijo predolgo. Koristi, ki jih boste deležni s terapevtovo pomočjo, vodenjem in podporo je nedvomno veliko. Izberite pogum za okrevanje. Rezervirajte si svoj termin in dajte odnosom priložnost za spremembe in rast že danes.

dr. Alja Stvarnik, spec. zakonske in družinske terapije

Originalni članek se nahaja tukaj >