Večina ljudi, ki pride na terapijo ima težave v medosebnih odnosih.
Potreba po varnem odnosu je pri ljudeh tako kot pri ostalih sesalcih globoko vtkana v naš živčni sistem. V odnosih si želimo biti videni, slišani, razumljeni in sprejeti. Težave se začnejo, ko takšnih odnosov vsemu trudu navkljub ne zmoremo vzpostavljati. Relacijska družinska terapija (RDT) je utemeljena na premisi, da je človek kot relacijsko, odnosno bitje še zlasti zaznamovan z načini odnosov in afektivnimi vzdušji družine, iz katere izhaja. Takšne odnose in vzdušja, četudi so nefunkcionalni, nato vse življenje nezavedno išče in poustvarja. Pomenijo mu varnost, pripadnost, domačnost, obenem pa ga v poustavrjanje podobno nefunkcionalnih odnosov žene hrepenenje po njihovi razrešitvi.
Relacijska družinska terapija (RDT) je inovativni model, ki ga je razvil prof. dddr. Christian Gostečnik. Model združuje relacijske teorije (Bowlby, Kohut, Fairbairn, Stern, Winnicott …) s sistemskimi (Haley, Minuchin, Framo, Boszoromeyi-Nagy, Bowen …).Pri čemer vključuje spoznanja iz teorije navezanosti (Bowlby) in na čustva usmerjene teorije (Johnson).
Model je potrjen s strani AMMFT (American Association for Marriage and Family Therapy) in je dobil 2. nagrado na forumu inovacij 2010.
Posamezniku, paru ali družini ne pomaga le odpraviti motečih simptomov, ampak se problemov loteva globinsko. Relacijska družinska terapija je nekakšna duševna arheologija, ki problem rešuje na večih nivojih, ki prehajajo med seboj in vplivajo drug na drugega:
- sistemski nivo (nivo sistema odnosov v primarni družini iz katere prihajate),
- medosebni nivo (nivo sistema odnosov z bližnjimi, pomembnimi drugimi, v partnerskem odnosu)
intrapsihični nivo (nivo sistema notranjega doživljanja in čutenja posameznika, kjer se ustvarjajo najgloblji nezavedni odnosi med jazom in pomembnim drugim ter njuno afektivno povezavo s sistemsko in interpersonalno ravnjo).
RDT terapevt posamezniku, paru ali družini pomaga začutiti in razumeti vpliv preteklih izkušenj na sedanje življenje. Na podlagi tega spoznanja jim pomaga preoblikovati tiste čustvene, miselne in vedenjske vzorce, ki jim v sedanjosti povzročajo probleme in jih ovirajo, da bi zaživeli kakovostno in izpolnjeno življenje.
Ključni element psihoterapevtskega zdravljenja je varen odnos oziroma delavna aliansa med klientom in terapevtom. Terapevtski odnos pomeni učno in reparativno izkušnjo. Če ste bili v preteklosti živeli v ne-varnih medosebnih odnosov, tu lahko dobite izkušnjo varnega odnosa, ki vam lahko služi kot model za vaše ostale odnose.