Kako lahko dobim službo ali pa si jo ustvarim sam-a?

Kako lahko dobim službo ali pa si jo ustvarim sam-a_

Brezposelnost ima poleg finančnih tudi psihološke in sociološke posledice, saj predstavlja velik stres, ne le za posameznika, ki je službo izgubil, ampak tudi za njegove bližnje. Na lestvico stresnih dogodkov se uvršča s kar 47 točkami. Brezposelni ljudje se pogosto soočajo s tesnobo, brezupom, depresijo … Pogosto prisoten je tudi občutek sramu, saj brezposelnost doživljajo kot lasten neuspeh, tudi, če za to stanje niso krivi oni, ampak trenutna socioekonomska situacija. Posledično se izogibajo družbi, čedalje bolj se zapirajo vase in tonejo v apatijo. Če začnejo svojo žalost utapljati še v alkoholu ali kakšni drugi drogi, pa postane stanje resnično alarmantno.

Če gradimo svojo identiteto le na našem načinu služenja denarja, potem se nam bo ob izgubi službe sesul svet. Ljudje smo mnogo več od naše službe oziroma poklica, ki ga trenutno opravljamo. Dr. Alojz Ihan je enkrat lepo povedal. Naši davni predniki so morali uloviti zajca, da so bili preskrbljeni s hrano za tisti dan. In to je bilo vse. Potem so se posvečali drugim aktivnostim. Moderni človek pa iz tega »lovljenje zajca« naredil celo znanost in na tem gradi celo svojo identiteto.

Dejstvo je, da noben človek na svetu ni več ali manj vreden od katerega koli drugega človeka. Zato občutka lastne vrednosti, samozavesti in identitete res ne bi smeli graditi zgolj na delu, ki ga opravljamo za preživetje. V svojem jedru smo vsi dragoceni, ne glede na zunanje okoliščine, ki so trenutno vse prej kot prijazne.

Kreativni načini iskanja zaposlitve    

Morda ste eden / ena tistih mnogih mladih, ki si brez uspeha že dolgo trudi najti zaposlitev. Zelo radi bi se odselili od staršev in končno začeli živeti svoje odraslo življenje, kar pa je ob pičli socialni podpori (če jo sploh prejemate) žal nemogoče. Morda niste več tako mladi in ste službo že imeli, vendar ste jo izgubili. Vsem vam bi rada rekla: Nikar ne obupajte! Morda se iskanja službe ne lotevate na pravi način. Zgolj pošiljanje prijav in čakanje na odgovor še zdaleč ni dovolj. Težko verjetno, da bodo kadrovniki med poplavo bolj ali manj podobnih prošenj izbrali prav vas. Če hočete, da vas bodo opazili, jih morate pač treščiti z lopato po glavi. No, ne ravno dobesedno. Na tem mestu vam bom povedala zgodbo svojega znanca, ki vam bo morda v pomoč. Zasledil je oglas, da v nekem podjetju iščejo nekoga v marketingu. Zadeva se mu je zdela zanimiva, pa jih je kar poklical. Pogovor je potekal nekako takole:

  • Iskalec zaposlitve: »Dober dan, videl sem vaš oglas in bi se kar oglasil pri vas , da vidimo, če smo za skupaj.«
  • Zaposlovalec:  »Eeee, lahko najprej pošljete ponudbo in CV?«
  • Iskalec zaposlitve: »Mislim, da bi bilo bolje, da se kar v živo pogovorimo in takoj vidimo, pri čem smo.«
  • Zaposlovalec: »Ok. Lahko pridete v ponedeljek ob dvanajstih?«
  • Iskalec zaposlitve: »Žal ne. Sem pa ravno sedaj v bližini in v desetih minutah sem lahko pri vas.«
  • Zaposlovalec: »Potem pa kar pridite.« 

Moj znanec je bil tisti dan še posebaj dobre volje, vedel je, da nima ničesar izgubiti in na razgovoru se je zelo dobro odrezal. Na nek način je tudi rešil delodajalca, da se mu ni bilo treba prebijati skozi več kot 400 poslanih prijav, ki so prispele za razpisano delovno mesto. Izžareval je energijo samozavestnega, ciljno usmerjenega človeka, ki ve kaj hoče in čigar čas je dragocen. Konec koncev je bil on tisti, ki je postavljal pogoje. Zaposlovalec mu je rekel: »Če si nam znal tako dobro prodati samega sebe, potem boš znal prodajati tudi našim strankam.« Dobil je službo. Imel je pač srečo, boste morda rekli. Ampak mislim, da se lahko iz njegovega drugačnega pristopa marsikaj naučimo.

Razumem, da ste težko samozavestni, če že dlje časa neuspešno iščete službo. Po vsaki zavrnitvi se je potrebno ponovno sestaviti, to pa nikakor ni lahko. Vsekakor pomaga, če teh zavrnitev ne jemljete preveč osebno. Ste pač samo eden / ena od 365 kandidatov, ki so dobili negativen odziv, delovno mesto je bilo pač le eno. Ko greste na razgovor za službo, se zavedajte, da ne morete ničesar izgubiti. Službe nimate, lahko jo edino dobite. Temeljito se pripravite in razmislite, kaj lahko vi ponudite delodajalcu. Ta mora dobiti občutek, da on potrebuje vas in ne obratno. Bodite kreativni.

Čudovit primer kreativnosti in drugačnega pristopa k iskanju zaposlitve je Barbara Kotlušek, ki je, ko ji je bilo dovolj neuspešnega iskanja službe, objavila oglas z naslovom »Zaposlim delodajalca«. Obrnila je situacijo in sama postavila pogoje, kakšen mora biti njen potencialni delodajalec. Ker je bil njen pristop tako zelo drugačen, je pritegnila precej pozornosti delodajalcev, sedaj pa skupaj z ekipo upravlja portal Zaposlim delodajalca, kjer se lahko iskalci zaposlitve predstavijo na svojstven, kreativen način.

Če službe ni, si jo ustvarite sami

Namesto, da skupaj s stotinami ljudi konkurirate za eno samo službo, si jo lahko ustvarite tudi sami. Razmislite, v čem ste dobri in kaj bi vas veselilo početi. Morda pa to že počnete, vendar vam še ne prinaša denarja. Hobi lahko spremenite v posel. To seveda zahteva ogromno truda in samodiscipline, saj nimate šefa, ki bi vas nenehno priganjal. Zato morate priganjati sami sebe. V času interneta je priložnosti za zaslužek ogromno. Biti morate le kreativni in si upati.

Če imate podjetniško idejo, vendar vam primanjkuje znanja in poguma, da bi jo uresničili, se lahko prijavite tudi na vseslovenski projekt Podjetno v svet podjetništva. Projekt je namenjen brezposelnim visoko izobraženim mladim do 35 let. Gre za nekakšen podjetniški inkubator, kjer dobite osnovna znanja, ki jih potrebuje vsak podjetnik, razvijate svojo podjetniško idejo s pomočjo izkušenih mentorjev in za to 4 mesece prejemate plačo.

Obstaja še nekaj drugih načinov podpore za startup-e, na primer Geek house v Tehnološkem parku v Ljubljani in še veliko drugih, le malo je treba pobrskati po spletu.  Če imate idejo, vendar nimate začetnega kapitala, da bi jo uresničili, pa se lahko prijavite na razvpiti Kickstarter, vendar dobro razmislite, kaj boste obljubili vašim podpornikom in kako boste to realizirali. Pri tem vam je lahko v pomoč ekipa kreativnega centra Poligon, ki ima s tem bogate izkušnje.

S tem člankom želim nagovoriti tudi tiste ljudi, ki ste izgubili službo v zrelih letih. Verjamem, da imate občutek, da se vam je podrl svet in da nikoli ne boste dobili nove službe. Pa vendar lahko sami ogromno storite za to, da bo drugače. V prvi vrsti cenite sebe, svoje bogate izkušnje in modrost, ki ste jo pridobili v vseh teh letih. Poleg tega niste več obremenjeni s skrbjo za majhne otroke in se lahko, v primerjavi z mlajšimi kolegi, še toliko bolj posvetite delu. Za bodočega delodajalca ste lahko pravi božji dar, le dobro se morate zavedati tega in mu to tudi dati jasno vedeti.

Morda pa se bo kasneje pokazalo, da je bila izguba službe nekaj najboljšega, kar se vam je lahko zgodilo. Po dolgih letih ste je bili  že pošteno naveličani, vendar niste imeli ne časa ne energije, da bi razmišljali o zamenjavi. Za to imate priložnost zdaj! Poglobite se vase in razmislite, kaj še znate in kaj bi vas veselilo početi. Najvsezadnje greste lahko spet v šolo, saj ta ni rezervirana le za mlade. Izobraževanje je vseživljenski proces, nujen, da rastete in se razvijate kot oseba in nikoli ni prepozno za zamenjavo kariere.

Tokrat  me je očitno odpeljalo malo stran od  psihoterapevtskih tem … Seveda pa vam pri soočanju s čustvenimi posledicami, ki jih prinaša brezposelnost lahko pomaga tudi psihoterapija. V tem članku sem vam želela dati nekaj čisto konkretnih nasvetov. Upam, da sem vsaj malo pomagala in vas opogumila pri iskanju oziroma ustvarjanju lastne zaposlitve.

Zapomnite si, da je pravica do dela ena od temeljnih človekovih pravic. Nihče vam je ne bo kar tako zagotovil, zato si jo morate vzeti sami! Pri priči nehajte posedati doma, se smiliti sami sebi in čakati, da vam bo nekdo dal službo. Čas za akcijo je zdaj!

 Če pa se sami ne zmorete motivirati, ste tesnobni, brez energije, volje do življenja, vas muči nespečnost, ali pa opažate druge znake depresije, obvezno poiščite strokovno pomoč.