Razlika med psihiatrom, psihologom in psihoterapevtom

Razlika med psihiatrom, psihologom in psihoterapevtom

Najprej me je zanimalo razširjeno mnenje o tem vprašanju, zato sem malo pobrskala po forumih in naletela na precej »zanimiva« mnenja.

Če navedem samo dve cvetki:
»Psihiater je zdravnik, torej je naredil MF in potem specializacijo. Psihoterapevt pa nekdo, ki je naredil par tečajev na kakem faksu. Psihoterapevt je lahko psiholog ali ne. Pri enemu si na pilulah, če je zelo slabo. Pri drugem se mučiš z terapijami, ki ne uspejo.«
»Psihoterapevti so blažev žegen. Z njim se izvlečeš v parih letih, brez njega pa tudi.«

Če najprej pogledamo razliko v izobrazbenih profilih, je (kot je pravilno ugotovil že zgornji komentator) psihiater najprej končal Medicinsko fakulteto in nato specializiral psihiatrijo. Psiholog je končal študij psihologije na Filozofski fakulteti. Psihoterapevt je zaključil dodiplomski študij družboslovne smeri in podiplomski študij ene od psihoterapevtskih smeri. V okviru študija je opravil terapevtske treninge (z igranjem vlog) in šel tudi sam skozi proces psihoterapije. Seveda se lahko izobrazbeni profili tudi prekrivajo in je psihoterapevt po osnovni izobrazbi psiholog ali pa psihiater opravi še podiplomski študij ene od psihoterapevtskih smeri. Takšni strokovnjaki so še posebej dobri, ker njihov pogled seže preko okvirjev lastne stroke.

Psihiater zdravi duševne bolezni in težje duševne motnje. Postavi diagnozo in predpiše ustrezna zdravila, če je to seveda potrebno. Zdravila pa nikakor niso dovolj. Pacient nujno potrebuje še redne  pogovore s sočutnim strokovnjakom. Če mu  njegov psihiater tega ne more ponuditi in mu le predpisuje zdravila, je nujno, da si sočasno poišče še pomoč psihoterapevta. Lahko se vključi tudi v katero od skupin za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Do psihiatra lahko pridete preko napotnice ali pa samoplačniško.

Psihologovo področje delovanja je zelo široko. Psihologi so zaposleni v šolah, vrtcih, domovih za ostare, podjetjih, vojski, zdravstvu itd. V primeru, ko boste iskali psihološko pomoč, boste najverjetneje naleteli na psihologa, ki je specializiral klinično psihologijo. Psiholog na podlagi vprašalnikov postavi diagnozo in skuša pomagati s psihološkim svetovanjem. Zdravil ne more predpisovati.

Psihoterapevt ne svetuje, saj psihoterapija ni svetovanje ampak proces, v katerem klient znova odkriva odcepljene in zanikane dele lastne psihe. Tako postopoma prihaja v stik s samim seboj in se osvobaja nezdravih čutenj in odnosov, ki so ga pripeljali v stisko. Psihoterapija temelji na varnem, sočutnem odnosu med klientom in terapevtom, ki postane model za varne odnose tudi zunaj terapevtske sobe. Da bi obiskali psihoterapevta ni treba, da ste »duševno bolni«, kot nekateri zmotno mislijo. Psihoterapijo iščejo ljudje, ki so se znašli v težki življenjski situaciji, imajo težave v odnosih, z osamljenostjo, samozavestjo, bi radi v življenju nekaj spremenili ipd. V Sloveniji trenutno obstaja 11 različnih psihoterapevtskih smeri, vendar je cilj pri vseh enak: izboljšati kvaliteto klientovega življenja. Področje psihoterapije je pri nas še precej neurejeno. Ker še nimamo zakona o psihoterapiji (si pa zanj prizadevamo), se lahko za psihoterapevte izdajajo tudi posamezniki, ki nimajo končanega nobenega priznanega programa. Na to bodite pozorni. Psihoterapevtska pomoč je večinoma samoplačniška.

Naj se za konec navežem še na zgornjo misel iz foruma. Psihoterapija je res lahko »blažev žegen«, če mi sami vanjo nismo pripravljeni ničesar vložiti. Psihoterapija je najbolj intenzivno delo na sebi kar jih obstaja. Brez tega zavedanja in trdne odločitve, da bomo v svojem življenju nekaj spremenili, nam ne more pomagati niti najboljši psihoterapevt na svetu, niti psiholog, niti psihiater, pa če nam predpiše še toliko tablet. 

——————————–

Vas zanima še kaj več?

Vabljeni, da si preberete še sorodne članke, si prenesete e-priročnike brezplačno ali pa nas kontaktirate in se prijavite na spoznavno srečanje.