Inovativna relacijska športna psihoterapija

športna psihoterapija

V slovenskem prostoru imamo glede na število prebivalstva zelo veliko vrhunskih športnikov in temu primerno veliko dobrih rezultatov. Veliko je tudi strokovnih delavcev na področju športa. Novost v športu pa je relacijska športna psihoterapija.

Za športnika je ključnega pomena, da je v stiku in v ravnovesju s samim seboj; tako v telesnem kot duševnem smislu. Šele ko doseže stanje notranje umirjenosti, lahko maksimalno izkoristi svoj telesni potencial. 

Športnik torej poleg treninga telesa potrebuje tudi trening čustvenega ravnovesja in umirjenosti. To je najpomembnejši doprinos k športnemu rezultatu in splošnemu zadovoljstvu z življenjem.

Doprinos inovativne relacijske športne terapije je ta, da raziskuje notranje psihične vedenjske vzorce in ovire, ki privedejo do tega, da športnik ne zmore do konca izkoristiti svojega potenciala. To lahko čuti na način, da se trudi, vendar nikakor ne more izstopiti iz začaranega kroga. Tu športni psihoterapevt lahko pomaga na način, da dela s športnikom individualno.

Delo je usmerjeno izključno v športnikovo doživljanje.

Terapevt skupaj s športnikom razišče njegovo notranje doživljanje in mu ga pomaga ozavestiti ter preoblikovati nefunkcionalne miselne, čustvene in vedenjske vzorce v funkcionalne.

Terapevt športniku pomaga, da v varnem okolju pride v stik s svojimi starimi nepredelanimi čustvi in senzacijami, ki iz podzavesti krojijo njegovo sedanjost. Strah je eden izmed najpogostejših občutkov, ki športnike hromi. Strah športnika preplavi in zamrzne, s tem pa možganom in telesu onemogoči, da bi dala vse od sebe. V stanju zamrznjenosti mišice delujejo drugače, prej se zakisajo in se ne odzivajo tako, kot bi se morale. Preplavljenost s hromečimi občutki se lahko zgodi v trenutku in je brez nadzora. V tem primeru je športna psihoterapija tista, ki to v varnem okolju odpravi, saj poveže telesna doživljanja s čustvenimi in razumskimi.

Naslednja takšna izkušnja določenih športnikov je tudi strah pred uspehom ali neuspehom. “Koga pa bi bilo strah uspeha?” Se morda sprašujete. Tudi uspeh prinese določene pritiske, športnika izpostavi, od njega se potem več pričakuje. To vprašanje spada tudi na področje družine, ki ji posameznik vedno želi pripadati. Morda se je nekdo v svoji družini čutil sprejetega in opaženega, le če je zmagoval, nekdo drug si podzavestno ne upa biti uspešnejši od očeta, ker se boji njegove zavrnitve. Tako je tudi družina tista, ki na podzavestni ravni določa o tem, ali bo nekdo uspel ali ne.

Ko nekdo na treningih dosega nadpovprečne rezultate, vendar na tekmi tega ne zmore pokazati, gotovo gre za psihološke ovire, ki jih lahko premostimo s športno psihoterapijo. Seveda pa športna psihoterapija športniku pomaga predelati občutke, ki jih doživlja, celostno.

V relacijski športni psihoterapiji se veliko dela tudi na motivaciji športnika, vendar je sama motivacija, če ni povezana z notranjimi občutki in vsebinami, ki jih športnik nosi, kratkotrajne narave, njen uspeh pa vezan le na tukaj in sedaj. Zato športna psihoterapija iz vidika relacijske paradigme gre globlje, saj dviguje samopodobo in ne le samozavesti vezane na trenutni uspeh.

Vse velike svetovne športne ekipe imajo na tekmovanjih psihologe, svetovalce, ki analizirajo in psihološko usmerjajo tekmovalce k boljšemu rezultatu.

Seveda je to ena izmed pomembnih dejavnosti dela športnih psihologov, iz vidika relacijske športne psihoterapije, pa je pomembno, da športnik sam najde način, kaj mu ustreza v določeni situaciji priprav na rezultate. Če pogledamo iz vidika temeljnega afekta (strah, jeza, sram, gnus, veselje, žalost) je afekt tisti, ki človeka vodi in mu daje smernice, na podlagi katerih si naredi nek svoj konstrukt preživetja v svetu. S pomočjo terapevta pa se afekt lahko nadzoruje in na podlagi tega nadzora športnik bolje in lažje izkoristi telo za večje napore in rezultate. To velja še posebej za ekipne športe, kjer športni psihoterapevt pomaga ekipi predelati afekte, ki se prebudijo znotraj nje. Njene člane poveže tako, da dviguje njihovo ekipno zavest in odstranjuje notranje napetosti ekipe, ki so nemalokrat vzrok za poraz.

Relacijska športna psihoterapija je novost na področju psihološke pomoči športnikom, ki športnika obravnava celostno v kontekstu vsega kar je in njegovih odnosov s pomembnimi drugimi. Poleg tega, da športniku pomaga do boljšega rezultata, mu pomaga dvigniti kakovost življenja tudi na drugih področjih.

Vsekakor se prijavite na uvodno srečanje, kjer vam bomo podali še več informacij in se skupaj dogovorili za najbolj ustrezen pristop k vašim težavam.

mag. Andrej Omulec